Podaljšanih trepalnic nočem nikoli več

So ženske, ki obožujejo svoje trepalnice ali so naravne ali umetne jim je vseeno, samo da so velike in močne. Če jim ni maskara za oči dovolj si omislijo podaljševanje trepalnic. So pa ženske, ki prisegajo bolj na naravni videz in jim je blizu bolj nežen make up.

Zaradi svojih res majhnih in redkih trepalnic, sem se kljub svojemu naravnemu videzu odločila, da si grem podaljšat trepalnice. Izbrala sem si dobro znam in kvaliteten salon, kjer so punce opravljale podaljševanje trepalnic strokovno in perfektno. Ko sem prišla na vrsto sva prvo pogledale moje trepalnice in kozmetičarka mi je razložila celotni potek. Strinjala sem se z vsem in vse mi je bilo jasno.

Izbrati sva mogle samo še kakšne trepalnice si želim. Čeprav sem vedela, da si želim le majhno spremembo in da si ne želim preveč gostih trepalnic, me je kozmetičarka pregovorila, da če si že dam delat podaljševanje trepalnic potem naj si dam za prav. In tako sem se strinjala z njo, čeprav sem bila malo skeptična.

Podaljševanje trepalnic ni trajalo preveč dolgo in občutek je bil ok, dokler nisem prišla domov. Že doma me je sama teža trepalnic neprestano ovirala in nekako se nisem mogla sprostiti. Rekla sem si, da bo že minilo, da se bom navadila, ampak se nisem. Vsak večer in vsako jutro sem bila živčna in nervozna in to samo zaradi trepalnic. Ugotovila sem, da podaljševanje trepalnic res ni zame.

Zato mislim, da če ste bolj naravnega videza, si nikakor ne omislite umetnih trepalnic, ker vas bodo spravljale ob živce. Ko sem si podaljšane trepalnice šla odstranit, sem se kočno sprostila in počutila v redu. Ženske, ki imate močan make up je podaljševanje trepalnic prava izbira, ženske, ki prisegate na naravni videz, naj ostanejo trepalnice takšne kot so in jih same poudarite z maskaro za oči in boste najbolj zadovoljne.

Katera šola naj bo prava za mojega otroka

Kako izbrati, katera šola je prava za vašega otroka, je zelo težko vedeti, kajti ko izbiramo šolo so otroci še premladi, da bi točno vedeli, kaj jih veseli in kaj želijo postati. Sama sem prepričana, da starši, ki pravijo, da pustijo otroke, da se sami odločijo, to ni prava odločitev, šola je v njihovem življenju zelo pomembna odločitev in prav je da jim stojimo ob strani, kajti svojega otroka v končni fazi najbolj poznamo mi sami.

Če imate otroka, ki pa hrepeni in točno ve, katera šola je zanj, potem je to najlepše kar se lahko zgodi njemu in vam, kajti hodil bo v šolo z veseljem in bo tudi poskrbel, da jo naredi z najboljšimi ocenami. Problem je, če vaš otrok nima vizije in enostavno še ne, katera šola je zanj, enostavno ne ves čim bi se ukvarjal in se potem vpiše v določeno šolo, samo da se šola naprej, to ni dobro. Zgodi se lahko to, ker mu šola ni zanimiva, da se ne uči, ocene so slabe, letnika ne naredi in tako naprej.

Kar veliko trudi je potrebno vložiti kot starš, če otrok ne ve, katera šola je zanj primerna, če še ne ve kaj ga veseli in kaj ga zanima, pomagajte mu na tej poti, ker vam bo kasneje hvaležen, saj se bo sam enostavno izgubil v tem sistemu.

Pomembna vprašanja za izbiro šole:

  • Kaj ga veseli?
  • Kje se vidi v prihodnosti?
  • Kakšni poklici so mu všeč?
  • S čim se ukvarja sedaj?
  • Hodi na kakšne krožke, treninge, tečaje?

Vse to vam lahko pripomore, da boste lažje vedeli, katera šola je zanj primerna. Pogovarjajte se z njim veliko, predstavite mu širok spekter poklicev, mogoče on niti ne ve za vse. Če tudi mislite, da vas ne posluša, verjemite da se gre zanj in da vas posluša, pa še kako, ker ve, da bo šola tisto, ki bo izbral njegova trenutna prihodnost.…

Suzumar gumenjak za vesele poletne dni

Ko človek hrepeni po plovilu na morju, da bi si enkrat privoščil nekaj, čeprav nima veliko denarja je rešitev Suzumar gumenjak, ravno pravšnja stvar, da vam bo pričaral prelepe dopuste na morju in da se vam ni potrebno obremenjevati z prikolico, ker jo enostavno ne potrebujete in tudi ne s tem, kje ga boste parkirali, ker ga boste na koncu poletja enostavno zložili in pospravili.

Ko sem jaz videl Suzumar gumenjak sem vedel, ali bom imel to ali pa ne bom imel nikoli nič. Ker pa sem človek adrenalina, sem vedno pripravljen tvegati in tudi tokrat sem si Suzumar gumenjak kupil. Moja žena seveda ni bila navdušena nad nakupom in kar malo jezna, ker je prej nisem vprašal za nasvet ampak sem se za nakup odločil sam. Povedal sem ji, da sem imel zato razloge, ker sem vedel, da ona ne bi bila za to, da pa ne bi prišlo do tega kreganja, sem raje gumenjak Suzumar kupil sam. 

Po drugi strani to ni prvič, da sem naredil kaj takšnega, ker je moja žena zelo pazljiva, včasih zamudi najslajše stvari v življenju, tako bi tudi zamudila ta poletja, ki so nas od zdaj naprej čakala z gumenjak. Ko se je prvič usedla v gumenjak Suzumar jo j bilo še strah, po tistem izletu po morju, pa sem videl, da je srečna, to pa je prevagalo, da sem šel v nakup sam. Rad imam sovjo ženo in rad jo presenetim, včasih sem jo bolj poslušal in nisva živela polno življenje, sedaj pa tega ne delam več, torej jo poslušam manj, živiva pa veliko bolj lepo življenje. Postaviti se na svoje noge in razmišljati z svojo glavo je včasih dobro, danes je preteklo natanko tri poletja, ko na plaži več ne lenarimo in se na koncu še skregamo, sedaj nam dneve pričara gumenjak Suzumar in noben dan ni več planiran v naprej, vedno doživimo kaj novega. 

Prodaja rabljenih oblačil, ko so omare preveč polne

V mladosti, ko si še sam enostavno živiš polno življenje. Tvoja omara je polna razmetanih cunj in prav nič te to ne moti, takrat prodaja rabljenih oblačil ne pride v poštev. Ko pa enkrat zakorakaš v zakonski stan in imaš otroke, oja takrat pa se začne prava avantura. Kajti oblačila se nabirajo, otroci rastejo, omare moramo pregledovati sprosti in kar naenkrat se nabere polno premajhnih oblačil. Mi pa se mogoče malo poredimo in si moramo tako tudi kupiti nova oblačila.

Sama sem bila presrečna, ker sem si lahko kupila popolnoma vsa nova oblačila, ker sem tako shujšala. Potrebovala sem leto dni in uspelo mi je. Tako sem vsa stara oblačila prodala preko spleta prodaja rabljenih oblačil, kajti imela sem resnično lepa oblačila, ampak mi niso bila več prav, niti si nisem želela, da bi mi še kdaj bila, z veseljem sem se jih rešila in nova oblačila za tri številke manjša so zamenjala stara.

Pri meni je bilo tako, da sem se kot debelejša vedno rada uredila in moje obleke so bile elegantne in ohranjene, ker sem vedno kupovala visoko cenovna oblačila. Tako sem jih tudi lahko prodala, ker se je že po slikah, ko sem jih slikala videlo, da so kvalitetne. Takrat mi je stran prodaja rabljenih oblačil še kako prav prišla.

Danes držim novo težo in se zadovoljna sama z seboj, moje omare pa so polne novih oblačil, tako nisem obdržala niti ene velike obleke, ki sem jih prej nosila in podpiram stran prodaja rabljenih oblačil, ker se mi je zdelo, da so prišla v prave roke. Kupile so jih ženske, ki niso imele denarja kupiti tako dragih oblek in so jih dobile pri meni po smešno nizki ceni. Tudi sama včasih pogledam stran prodaja rabljenih oblačil, ker se res da dobiti kvalitetna oblačila, tako za vsak dan, kot tudi za smučanje, delo, planinarjenje. 

Diabetes je bil ugotovljen pri mojem očetu

Že nekaj časa smo sumili, da z očetom nekaj ni v redu, vendar on ni in ni hotel k zdravniku, dokler se mu zdravje resnično ni močno poslabšalo in je bil prisiljen iti, takrat je bil pri njemu ugotovljen diabetes. Če te bolezni nimate v družini, potem je to nekaj novega za celotno družino, predenj se vsi privadijo, da je diabetes bolezen in da bo od sedaj naprej potrebno gledati na prehrano in na gibanje. 

Bilo je že tako daleč, da je bil diabetes 1, zdravnik nam je lepo razložil kaj to pomeni in da bo naš oče mogel jemati inzulin vsaki dan, do konca življenja. To je bil velik šok za našega očeta, nikakor tega ni mogel sprejeti. Imeli smo res težki teden, ker se ni pustil, ni se hotel zdraviti. Mogoče bi bilo lažje, če bi bil diabetes 2, takrat bi to lažje sprejel, ker ne bi potreboval inzulinskega zdravljenja vsak dan. 

Vendar se nismo dali, enostavno smo mu govorili da je zdravljenje potrebno in da ni možnosti, da diabetes ne bi zdravili. Ko smo ga končno prepričali, da inzulin mora jemati, pasmo ga bombandirali z prehrano in gibanjem. 

Kako njemu povedati, da ne bo smel več piti alkohola, kave in jesti sladko in mastno. Že tako smo ga komaj prepričali, da bo jemal inzulin, sedaj pa še ta šok, namreč bil je tudi predebel in potrebno je bilo shujšati. Tako je moja mami morala prilagoditi jedilnike njemu. Ni mu bilo lahko tako hitro sprejeti toliko velikih sprememb, kajti tako vino, kot mastna hrana je bilo njemu sveto. Sedaj je diabetes sprejel in se zaveda, če želi živeti, da mora upoštevati vse kar se diabetesa tiče in da bo tako lahko še z nami, je pa res diabetes 1 kar težka bolezen, ki zahteva veliko odrekanja in določen način življenja.…

Nesrečna sem glede mojih prsi in povečanje prsi bi mi prineslo ponovni nasmeh na obraz

Kako lepo je videti lep dekolte pri punci, kajti to jo naredi ženstveno, jaz pa imam tako majhne prsi, da jih skoraj nimam in povečanje prsi je edina moja rešitev, če bi hotela res biti zadovoljna z njimi. 

Pozimi še nekako gre, ker so oblačila debelejša in se prsi ne vidijo tako kot poleti, pod tankimi majčkami in velikimi dekolteji, a ne govorimo o kopalkah. Vsako leto sem bila manj samozavestna in vedno bolj so me začele motiti moje majhne prsi in vedno več sem prebirala, kako poteka povečanje prsi. Ker sprva res nisem razmišljala o tem, se mi je zdelo, da sem bila že boljše volje, da sem samo vedela, da nekaj obstaja, da bi moje prsi bile lahko velike in napete. Že ta občutek, da si prsa lahko povečam, me je pomiril. Dokler nisem začela resno razmišljati, da bi si dala povečanje prsi naredit, ker sem si to res neizmerno želela.

Vse moje prijateljice so imele lepe prsi in ko smo šle skupaj na morje, sem bila kot en grdi raček, ki ga ni opazil nihče. En dan pa sem doživela šok, ko mi je en fant rekel, da sem čisto ploha. Ne morem vam povedati, kako me je to prizadelo, tako močno, da sem še tisti teden šla na posvet k kirurgu za povečanje prsi, saj sem imela vsega dosti. Kirurg mi je svetoval, da bi bilo dobro še malo počakati, jaz pa nisem popustila in sem si povečanje prsi želela čimprej. Tak sva bila dogovorjena, ker je videl, da sem resnično nesrečna in da ne bom popustila. Pri prijateljicah sem vse prekrila in se pojavila z novim dekoltejem. Najlepši občutek je bil iti prvič v šoping in oblačiti vse te majčke z dekolteji, ker so sedaj, ko sem imela povečanje prsi stale čisto drugače, kot prej. 

Tkanine za šivanje in moj ata

Že od malega mi je v zibelko položeno, da sem gledala mojega dedka, kako uporablja tkanine za šivanje doma na šivalnem stroju in vsem skupaj šiva oblačila. To je bilo nekaj čisto normalnega, da je naš ata vsak dan za kakšno uro sedel za šivalni stroj in šival. Ne vem, od kod je dobival tkanine za šivanje, ker sem bila takrat še majhna in mi to ni bilo pomembno, danes pa se zavedam, kako ponosen je bil, ko je kaj zašil za nas in rad nas je presenetil. Zla je bil in hvaležna sem za to, da mi je dal ta dar.

Namreč nikoli se nisem prav učila šivati, vendar sem ga toliko pregledala, ko je te tkanine za šivanje risal, rezal in nato skupaj šival, da ko sem zrasla, sem enostavno znala šivat. O kaj bi dala, da bi lahko danes skupaj kaj zašila, a žal ni mogoče, ker ga ni več. Vse premalo se zavedamo kako smo minljivi in kako hitro čas beži in če nekdo zapusti ta svet, da ga ne bo več nikoli nazaj. 

Danes vedno, ko šivam in režem tkanine za šivanje pomislim na njega, ne morem da ne bi. Enostavno je naredil tak pečat, da se ga bom vedno spominjala, ja bil je pravi človek, srčen, dober, razumevajoč. 

Prve korake šivanja sem naredila sama, ko sem dobila otroka in sem se odločila, da mu bom zašila pižamo pajaca za spanje iz bombažne tkanine za šivanje, ker jih v trgovini tako velikih za 8 let niso imeli, na spletu pa so jih prodajali preveč drage, takrat sem se odločila, da pa mu bom jaz zašila lastni bombažni pajac za spanje, mogoče, ko bo odrasel, bo tudi on rekel, kako lepo je bilo, ko je naša mami kaj zašila in ko bo kje videl tkanine za šivanje se bo spomnil name. 

Kava Dolce Gusto je moja jutranja kava

Se mogoče, kdo prepozna, da zvečer ko gre spat, že pomisli, da bo zjutraj, ko se zbudi pil jutranjo kavico Dolce Gusto in se je veseli čisto vsak dan posebej. Jaz takšna sem. Včasih sem sama sebi čudna, vendar ta občutek in misel, da se bom zjutraj zbudila in si v miru skuhala kavo, ker otroci še spijo in bom imela tiste pol ure samo zase. 

Jaz priznam, da se mi ni težko zjutraj zbuditi prej samo, da bom lahko uživala ob kavi Dolce Gusto, ker mi to polepša dan. Ta jutranji ritual, ta vonjava, ki se razleze do spalnice, da zbudi še mojega moža in se mi pridruži je pravi užitek. In ja, splača se zbuditi prej, da si polepšam dan.

Saj veste, da ko se otroci zbudijo je že pravi direndaj in kot da nihče drug ne ve nič razen mama, tako se dan začne, potem se nadaljuje v službi norišnica in spet domov in po otroke in tako dalje, do večera. Kako se ne bi potem zbudil pol ure prej in si skuhal Dolce Gusto kavo, ker veš, da te nihče ne bo motil in boš sama s seboj. Meni to pomeni ogromno. 

Kava pa je sploh nek ritual, ki si ga človek prisvoji, tako po navadi kava Dolce Gusto predstavlja užitek, ker vedno ko pijemo kavo, se družimo, sedimo, uživamo, imamo pavzo itd. Kava je nekaj, kar vsakemu pomeni počitek in zato jo imamo še kako radi. Jaz prisegam na kavo Dolce Gusto, ker mi je najbolj všeč ta kavni aparat in dela dobre kave. Vem pa, da je na trgu ogromno drugih kav in da si vsak izbere tisto, ki mu je všeč po okusu. Sama sem tradicionalist in ne bi me očara nobena druga kava, kot klasična Dolce Gusto kava z mlekom, ker to je moja kava, ki mi naredi dan. 

Prišla sem do kuhinje po meri

Moje družinsko življenje se je začelo kot podnajemnica in stanovanje v katerem smo živeli je bilo skromno, prav tako poceni kuhinja po meri, vse je že počasi dišalo po vlagi in plesni, vendar smo živeli. Kuhinja je bila za kuhanje, v njej nisem nikoli uživala, večkrat pa sem pomislila, ali bom kdaj prišla do poceni kuhinje po meri.

Pa je prišlo obdobje, ko smo začeli graditi hišo. Stroški so se kopičili, denar je kopnel in če sem omenila, da bi rada hranila denar, da bi prišla končno do moje poceni kuhinje po meri, so vsi skomignili z glavami in mi dali vedeti, da sanjam in da naj si raje omislim staro kuhinjo, kajti denar bo šel drugam. Pa sem upala, hiša je rasla, denar je drsel skozi prste, jaz pa sem sanjala o lepi kuhinji in lepi kopalnici. To je bila moja želja. Vsi drugi prostori me niso zanimali. 

Pa je prišel čas, ko sem si šla končno ogledat kuhinje v trgovine in se sprijaznila, da bom imela klasično poceni kuhinjo. Še danes se spomnim, kako sem bila žalostna in kako je odreagiral moj partner in me odpeljal v salon Dankuchen. Nisem verjela, da sem tam, ko pa mi je prodajalec rekel, da so njihove poceni kuhinje po meri narejene iz izvrstnih materialov in tako kot si bom želela sem bila presrečna. Nisem verjela in mislila samo na to, koliko te kuhinje stanejo. Oba sta me prepričala, da naredimo idealni načrt za mojo sanjsko kuhinjo in pogledamo koliko bo stala. Ko sem jaz videla mojo izrisano kuhinjo in si rekla, prišla sem do poceni kuhinje po meri, prav takšne kot sem si želela, je moj dan bil popoln, kajti vedela sem, da jo bom dobila. Še danes uživam, ker sem prišla do svoje sanjske poceni kuhinje po meri in uresničila se mi je želja.  

Rogaška Slatina mesto krožišč

Na poti skozi mesto, kot je Rogaška slatina se boste verjetno načudili koliko krožišč ima tako  malo mesto. Toda marsikatero mesto v Sloveniji umika klasična križišča, kjer je promet urejen s pomočjo semaforja oziroma prometnih znakov ter namesto tovrstnih križišč raje gradi krožišča. 

In tako prometno ureditev lahko zasledite v mestu kot je Rogaška Slatina. Torej zakaj so se v Rogaški Slatini odločili, da bodo zgradili krožišča, ki predstavljajo nov strošek v občinskem proračunu. Zelo preprosto: Evropske smernice usmerjajo občine v tovrstno prometno rešitev, saj krožišča zagotavljajo večji pretok prometa in večjo varnost v samem krožišču. 

Ti dve dejstvi, pa sta danes popolnoma dokazljivi. Vse kar morate storiti, je da stopite v bližino enega izmed krožišč in kaj hitro boste opazili, da je promet resnično hitrejši in bistveno bolj varen. 

Torej zakaj je promet v Rogaški Slatini hitrejši? Rogaška Slatina odgovarja na to vprašanje s preprostim testom, testom pretoka vozil. Od kadar so v mestu odstranili vsa križišča, se je pretočnost prometa povečala tudi za do dvajset procentov. Zaradi krožišč, ne prihaja do ustavitve avtomobila in posledičnega zamika pri speljevanju. In če se postavite v bližino krožišča v Rogaški slatini boste to tudi zlahka opazili. Če pa slučajno pride do povečanega prometa, pa se promet odvija izmenično po sistemu zadrga. 

Kar se pa tiče varnosti, pa je primerjava med križišči in krožišči popolnoma nesmiselna. Če so nesreče v primeru križišča večjega obsega in kjer nastanejo večje poškodbe, nesreč v primeru krožišč dobesedno ni. Če pa bi take nesreče tudi nastale, bi verjetno v večini primerov govorili o prometnih nesrečah z manjšo gmotno škodo. In tudi o tem priča Rogaška Slatina, ki je dobesedno izkoreninila prometne nesreče v samem mestu. 

Torej, če je Rogaška Slatina priča uporabnosti implementacije krožišč, potem lahko marsikatero mesto poseže po podobni mestni ureditvi. In ko se vozim po Rogaški Slatini lahko potrdim vse zgoraj napisano.…