Kako je glukozamin pomagal starejšemu kužku pri lajšanju bolečine

Naš mešanček je pred kratkim začel šepati, zato sem ga peljala k veterinarju. Po temeljitem pregledu je rekel, da je kuža že star in da ima težave s sklepi. Dal mi je nekaj napotkov kako naj mu pomagam pri vstopu in izstopu iz avta. Predlagal je naj mu dajam glukozamin, saj naj bi ta nekoliko pomagal pri lajšanju bolečin.

Ko sem se vrnila domov, sem družini povedala stanje našega kužka. Moža sem napotila v lekarno po glukozamin, otrokom pa razložila kako naj mu pomagajo pri hoji. Vsi smo bili rahlo zaskrbljeni, zato smo kužku posvetili toliko več pozornosti. Ko se je mož vrnil iz lekarne sem ga vprašala ali je kupil glukozamin in ostale stvari, ki sem mu naročila iz trgovine.

Iz vrečke je začel jemati stvari ven in medtem ko jih je zlagal v omaro, sem opazila, da je kupil tudi:

  • Priboljške za pse
  • Pasjo hrano
  • Novo ovratnico

Zasmejala sem se in ga povprašala, zakaj je vse to kupil. Naročila sem mu samo glukozamin za psa, ne pa tudi vse ostalo. Rekel je, da je hotel kužka malo razvajat in se mu je zdelo super, da bi mu kupil še nekaj priboljškov. Še isti večer sem psu v hrano zmešala glukozamin in z veseljem je spraznil celo posodo.

Čez nekaj tednov sem ga peljala na pregled. Veterinarju sem povedala, da mu dajam glukozamin in, da kuža manj šepa. Opravil je pregled in povedal, da je stanje nekoliko boljše. Odpeljala sva se odpravila domov in sem veselo novico povedala družini. 

Vsi smo se nekoliko oddahnili. Vsi skupaj smo se odpravili na sprehod in tako praznovali stanje našega kosmatinca. Čeprav je naš kuža že star in ne bo nikoli več skakal okoli tako kot včasih, sem vesela, da mu je glukozamin pomagal pri lajšanju bolečin v sklepih.

Ste naveličane britja pod pazduho, odločite se za lasersko odstranjevanje dlak

Obstaja veliko estetsko medicinskih postopkov, kjer se lahko polepšamo in si tako olajšamo življenje, eno izmed teh je lasersko odstranjevanje dlak, ki si jih ženske pogosto odstranijo pri spolovilu, na nogah in pod pazduho. Tudi sama priznam, da sem dokaj lena za britje in ko se že obrijem mislim, da bom lahko imela lepe noge kar nekaj tednov, potem pa razočarana vidim, da se moram briti vse bolj pogosto.

Še bolj na živce pa mi gredo dlake po pazduho in jaz sem ena izmed tistih, ki sem imela teh dlak pod pazduho dovolj in sem se odločila za lasersko odstranjevanje dlak pod pazduho. Bilo me je strah, da me bo kaj bolelo, vseeno pa je bila ključnega pomena cena, da sem se odločila za to. 

Sedaj mi britje nog sploh ne predstavlja več takšnih težav, kot pa mi je prej, ko sem imela dlake pod pazduho, te sem res sovražila. Sedaj so moje pazduhe vedno gladke in ta občutek je res dober, ker ko se slečeš v kratke rokave, nimaš več tistega straha, da se ti bodo videle dlake, ker si jih nisi pobril. 

Sedaj premišljujem, da bi si isto naredila tudi okoli intimnega dela in na nogah, ker vem, da bi tako bilo veliko lažje zame, ker si tako poredko vzamem čas za te stvari. Sedaj dobro vem, kako lasersko odstranjevanje dlak poteka in pripada mi določen popust, ker sem si to pri njih naredila. 

Pri njih je res lasersko odstranjevanje dlak varno in učinkovito in to mi je všeč, ker jim zaupam. Zavedam se, da bom spet potrebovala več obiskov, vendar to me ne moti, če se bom zato odločila, bom tudi tolikokrat šla, kot bo treba. To ti tako povedo čisto na začetku, tako da točno veš, kaj te čaka in da lasersko odstranjevanje dlak ni enkratni obisk. 

Otroci ne radi nosijo spodnje majice

Vedno, ko moj otrok ima v šoli telovadbo, pride domov brez spodnje majice, ker jo pri telovadbi sleče in je na koncu telovadbe ne obleče več. Vsi vemo, da so pozimi spodnje majice še kako potrebne. Dajejo tisto potrebno toploto. Občutek poznate, če ste pozimi brez spodnje majice, kako vas lahko neprestano zebe, ali pa imate majico in čutite tisto dodatno toploto.

Moj sin ni prenesel spodnje majice in kar nekaj časa sva se po jutrih prepirala, da jo je začel končno nositi. Ko sem že mislila, da je ta problem za nama, pa sem opazila, da prihaja občasno domov brez majice. Prav nič mi ni bilo jasno. Prepričana sem bila, da preden gre v šolo sleče majico in gre brez nje, vendar ni bilo to. Videla sem, da ko ima na urniku telovadbo, da pride domov brez spodnje majice, ker jo očitno na začetku telovadbe sleče in potem jo pusti tam.

Ko sem se skušala pogovoriti z njim, se je kregal, da on ima spodnjo majico na telovadbi in da ni res, da je nima. Ni pa mi povedal, da jo ob koncu telovadbe sleče in pusti tam, ker je po navadi mokra. Šele čez nekaj časa mi je povedal, ker mu nisem dala mira. 

No, saj to ni napačno, da nima oblečene mokre spodnje majice, samo kako to, da jo pusti v garderobi, moral bi jo vzeti s seboj. Lepo sem mu razložila, da naj majico sleče pred telovadbo in potem jo bo lahko nazaj oblekel, ker ne bo mokra. Ne vem, mogoče pa mu je nerodno brez spodnje majice, tudi to bi lahko bil problem. 

Otroci so različni med seboj in pridejo v leta, ko lahko eden drugega zafrkavajo, čisto možno je, da je mojemu sinu brez spodnje majice nerodno, tako da ne bom več tečnarila glede tega, da se stvari ne bodo zakomplicirale. 

Napihnjenost me je mučila neprestano, dokler nisem spremenila svoje prehrane

Bili so lepi dnevi brez bolečin, ko pa so prišli dnevi, ko mi napihnjenost ni dala miru in me je bolel ves trebuh, res ni bilo prijetno. Na začetku se nisem čisto nič obremenjevala, ker sem vedela, da bo minilo. Ko pa sem videla, da napihnjenost vpliva na moje počutje, zdravje, me je začelo skrbeti, ker nisem vedela, zakaj imam bolečine. Vedela sem samo to, da so bolečine prisotne, ko imam napihnjen trebuh.

Zelo težko mi je bilo, ko sem se odločila, da nekaj časa ne bom jedla sladkorja, bele moke in mleka. A bilo mi je nekako jasno, da so to živila, ki bi mi lahko povzročala napihnjenost. Prvi dnevi so bili težki, ker je napihnjenost še kar ostajala, jaz pa nisem jedla skoraj nič. Potem pa sem začela uživati, ko sem si pripravljala zdrave obroke. Po določenih dnevih je napihnjenost minila in počutila sem se veliko lažje. Ta občutek je bil res dober, pa še brez bolečin sem bila.

Spoznala sem, da moje telo ne prenese več vse hrane, da bom morala malo paziti, kaj bom jedla in koliko. Človek očitno pride v določeno obdobje, ko telo reče stop. In pri meni je to bilo sedaj. Telo mi je hotelo nekaj povedati in jaz ga nisem poslušala. Sedaj ga še kako bom, ker res ne želim, da se napihnjenost vrne in z njo bolečine. Takih dnevov si ne želim več. Sama vem, da to ni zdravo, in če bo le možno, se bom še naprej izogibala sladkarijam. Zelo pa mi odgovarja, da zvečer po 18h uri, ne jem več. Tudi to vpliva na napihnjenost, če sem se zvečer preveč najedla. Sedaj tega ne počnem več in moje počutje je vsak dan boljše. Počasi pa bom tudi začela telovaditi, sem raje počakala, da so prej minile bolečine.

 …

Nikoli mi ni bilo težko biti vzgojiteljica

Včasih me kdo vpraša, ker ve, da sem vzgojiteljica, če se kdaj ne naveličam biti vzgojiteljica? Vedno je moj odgovor isti, da obožujem otroke in rada opravljam svojo službo. Če pa tako premišljujem, pa tega dela sploh ne jemljem kot službo, ker obožujem to delo. Ko pride čas dopustov, vedno delam namesto drugih, ki si želijo biti doma. Nekatere so mlade mamice, nekatere so utrujene od dela, tako da jaz vedno vse nadomestim. Zato me verjetno kdaj pa kdaj kdo vpraša, ali nimam že dovolj otrok in kdaj bom zamenjala svojo službo.

Sama pa še kako vem, da se to ne bo zgodilo nikoli. Pa veste kaj? Če vi obožujete biti vzgojiteljica in hodite v službo dobre volje, to opazijo in čutijo tudi otroci. Pri meni v skupini je zelo malo joka, seveda je, posebej, če kdo pade ali se udari. Vendar mi to hitro rešimo. Otroci me imajo radi in se tudi radi pocrkljajo pri meni. Ne predstavljam si, da se ne bi crkljala z otroki, ker so tako majhni in potrebujejo nežnost, pri meni jo dobijo. Je pa res, da v naši skupini veliko pojemo. Sama znam igrati na harmoniko in tako jo čisto vsak dan, saj enkrat vzamem v roke in zapojemo skupaj kakšno lepo pesmico. Moji otroci znajo daleč največ pesmi v vrtcu, ker pojemo veliko časa.

Jaz sem še tista stara šola, seveda sem tudi stroga, vendar tam, ko je potrebo, ko gre za varnost otrok in spoštovanje. Tukaj se neha. Velikokrat jim povem, da se morajo imeti radi in da ne smejo biti grobi eden do drugega. Moj poklic je najboljši poklic, kar sem ga v življenju lahko dobila.…

Žlebovi pri sosednji hiši so že stari in uničeni

Drugače me sploh ne zanima, kaj imajo sosedje, kako živijo in kakšno imajo okoli hiše. Sedaj pa je stvar resna, ker gre za varnost vseh nas. Že nekaj časa opažam, da jim žlebovi na vseh delih hiše puščajo in oni se za to čisto nič ne zmenijo. Enkrat, ko sem peljala kužka na sprehod je bila gospa zunaj in sem omenila, tako prijazno, da imajo slabe žlebove in če jih bodo kaj zamenjali, pa ji je bilo čisto vseeno. Potem nisem več niti spraševala. 

Prišle pa so nižje temperature in voda, ki je odtekala po žlebovih dol na cesto in pločnik je po navadi zamrznila. Oja, sedaj pa me je začelo skrbeti, ker smo vsi hodili po tisti strani pločnika, kjer je voda zamrznila in nastal led. Pošteno je drselo. Moji otroci pa so vsako jutro šli po tej poti v šolo. Lahko sem jaz njim govorila, da naj pazijo, pa saj veste, kako nas otroci poslušajo. Tako je en dan sin pošteno padel na ledu. Imel je srečo, ker si ni nič naredil, drugi dan je imel črno nogo. Takrat sem bila tako jezna, da bi šla trkat na vrata in jim povedala svoje, da njihovi žlebovi ne morejo biti več takšni, ker je nevarno za pešce. 

Ker sem vedela, da se s sosedo ne bo dalo nič pogovoriti, sem počakala na dan, da vidim njenega moža. Mogoče pa bo on le poskrbel za to, če mu bom lepo povedala. In res, povedala sem njenemu možu in on je rekel, da ve, da so žlebovi slabi, da pa je poledica po pločniku zaradi tega, pa ni vedel, tako da bo uredil, da do tega ne bo več prišlo.

In res je uredil, na tisti strani strehe so bili žlebovi popravljeni, sicer še stari, a saj popravljeni. 

Nove žlebove si lahko izberete na www.tehnomarket.si.…

Ko potrebujete gsm servis, imate kar nekaj izbire

Moja stara mama je imela vedno mobilni telefon na istem mestu. Ne tako kot jaz, ko sem ga vedno iskala kje je, ko mi je pogosto zdrsnil med prsti in bil cel potolčen.  Ona je bila res pazljiva. Še dobro, da vem, kje je gsm servis, ker sem naredila oslarijo. Ko sem bila pri njej, sem vzela njen mobilni telefon in hotela pregledati nastavitve, takrat pa mi je telefon padel na tla in šel na koščke. Seveda ni več delal. Kako sem bila jezna nase, kajti moja stara mama tako čuva svoj telefon, sedaj pa pade meni na tla.

Obljubila sem ji, da ji prinesem popravljan telefon in že isti dan sem se odpeljala na gsm servis, da ga popravijo. Imela sem srečo, nič ni bilo tako narobe, vse je delalo, le sestaviti in pregledati ga je bilo potrebno, tako da strošek za gsm servis sploh ni bil velik. Ko sem ga prinesla nazaj stari mami, je hotela ona plačati za popravilo. Tega nisem dovolila, kajti bila je moja krivda in zato sem odgovorna sama. Saj gsm servis ni bil drag, imela sem srečo, pa če tudi bi bil drag, bi strošek poravnala sama, ker ne bi mogla vzeti denarja od moje stare mame, ker vem, da njena penzija ni velika.

Sedaj sem toliko bolj pozorna, ko primem v roke njen telefon, ne vem zakaj, a vedno mi zelo drsi, tako gladek je njej telefon, da ti lahko z lahkoto zdrsne med prsti. Tokrat me je rešil gsm servis, lahko da naslednjič ne bom imela te sreče. Naj telefon od moje stare mame bo kar tam, kot je vedno.

Stari starši imajo več časa in bolj so spoštljivi do stvari kot mi, pa ne da mogoče ne bili spoštljivi, le časa nimamo, vedno se nam kam mudi in potem se zgodijo manjše nezgode, kot je padec telefona na tla, še dobro, da imamo gsm servis po vsej Sloveniji.

Pergola mi je spremenila pogled na življenje

Že celo življenje gledam na vrt pred našo hišo z istim občutkom, da mi nekaj manjka. In kaj sem ugotovil, ko sem obiskal sejem dom? Da mi manjka pergola. Ena lepa preprosta pergola. Seveda so pergole na primorskem nekaj vsakdanjega, toda jaz nisem mislil na tisto preprosto pergolo. Jaz sem se zaljubil v bio klimatsko pergolo modernega dizajna.

In takoj, ko sem prišel domov sem si vzel katalog, ki sem ga vzel na sejmu, v katalogu našel pergolo, ki je na fotografiji postavljena tako, da sem si kar se da lahko predstavljal kako bi takšna pergola izgledala na mojem domačem vrtu, zaprl oči ter si poskušal predstavljati, kako bi takšna pergola izgledala.

In seveda nisem nič videl ker sem imel zaprte oči, zato sem strategijo spremenil in oči priprl ter z enim očesom gledal na katalog z drugim očesom pa imel pogled usmerjen na vrt. In da to je bilo to. Ko sem skozi priprte oči videl, da pergola iz kataloga neverjetno lepo izgleda na mojem vrtu sem sprejel verjetno zelo veliko odločitev mojega življenja in kontaktiral proizvajalca in monterja pergol ter se odločil za ogled na moji lokaciji.

Že v roku nekaj dni so se oglasili strokovnjaki podjetja, ki montira pergole. Predstavili so mi dve zelo zanimivi opciji od katerih sem se seveda zelo težko odločil za nakup ene. Zakaj rečem težko? Zato ker nakup in montaža pergole ni majhen strošek. In vendar sem se odločil in danes moj vrt krasi prečudovita pergola.

In prav ta pergola je bila tista stvar, ki mi je spremenila pogled na življenje. Kar naenkrat je vrt postal funkcionalno središče čez celotno leto. Na vrtu se zdaj družimo poleti, ko nam pergola nudi zaščito pred soncem in prav tako tudi pozimi, ko nas ta ista pergola ščiti pred različnimi padavinami. Ja pergola je resnično spremenila moje življenje.

Se še spominjate kako popularne so bile balerinke

Ko tako premišljujem, kako sem se obuvala skozi leta, sem se spomnila na legendarne balerinke, to je bila obutev, ki jo predvsem moški niso imeli radi. Če si vprašal katerega koli moškega za to obutev, mu ni bila všeč na ženski, ker so bili mnenja, da imajo ženske z to obutvijo grdo postavo, sama obutev pa izgleda preveč copatasto. Sama sem seveda nosila balerinke, ker so tisti čas bile moderne in smo jih nosile skoraj vse punce. 

Zanimivo je to, da je to bila ta nizka obutev, ki se sedaj vleče naprej pri ženskah, sedaj je prevladala športna obutev in ženske sedaj v večini časa nosijo samo takšno obutev, edino, če zaradi službe morajo imeti elegantno obutev, kot so salonarji, čevlji z peto in tako naprej. Ko premišljujem o sebi, katera obutev mi je blizu, seveda pridem do športne obutve, ker sem bila vedno športnica in to seveda prinese za sabo tudi moj stil oblačenja in obutve. Kako bi se oblačila in obuvala, če ne bi bila športnica pa je drugo. Rada imam eleganco, balerinke so mi sedaj smešne, ne bi jih mogla nositi, počutila bi se bosa, ker je sedaj tako popularna bolj robustna obutev.

Pa da ne bo pomote, na podstrešju imam kar nekaj parov lepih balerink, a nobene ne morem nositi, vedno ko obujem katere balerinke, jih tudi hitro sezujem, to ni moj stil in ne počutim se, da bi jih še kdaj nosila.

Tudi na sprehodu v mestu ali v nakupovalnem centru le redko srečam žensko, ki ima obute balerinke, nekaterim celo pašejo, če imajo dodelan celotni stil. Pri meni doma bodo ostale kar na podstrešju, ker jih ne bom več nosila, v to sem prepričana, ali pa bom tiste balerinke, ki so kot nove, komu podarila zastonj, ko bom videla, da jih nosi.

Če hočete biti novost na trgu so pergotende prava odločitev za vas

Če ima človek denar si danes res lahko privošči lepe in moderne dizajne, kar pergotende sigurno so. Z partnerjem živiva v novi hiši na gorenjskem in nama ni tako pomembno,  kakšna je hiša in okolice, glavno, da se midva dobro počutiva. Ker pa sva že od nekdaj vezana oba na morje, si želiva na obali imeti majhno a prestižno hiško, kjer bodo pa sigurno prišle v poštev pergotende, ki dajejo videz prestiža. 

Ko sva se pogovarjala, kakšna bi najina hiška na morju bila, sva oba bila istega mnenja, da mora biti nizka, z veliki okni, velika terasa z bazenom. Nisva želela velike prestižne hiše, imela pa sva željo po istrski hiški iz kamna. Zakaj bazen? Ker je enostavno lepo imeti na morju svoj lasten bazen, še lepše pa naredijo prestižni videz pergotende pri bazenu, ker te varujejo pred soncem in dežjem. Imaš lahko tudi zaprte pergotende, ki so tudi zelo lepe, a meni so ljubše odprte, da lahko čutim veter, ko piha skozi.  

Kdaj bova midva to najino željo uresničila, je odvisno od denarja, kajti za takšno željo potrebuješ veliko denarja, ker lokacija dela svoje. Vse bo lažje, ko bova hišo postavila do strehe, potem nama bo šlo, do tja pa bo dolga pot. Glavno, da midva imava željo in da sva prepričana da nama bo uspelo. Človek mora imeti sanje, mora hrepeneti po stvareh in imeti cilj. To ga ohranja zdravega in srečnega. 

Kdaj pa kdaj, ko se vozim pogledam pri hišah z bazeni pergotende in res komaj čakam, da bova tudi midva enkrat imela svoj raj. Pot je še dolga, a ni nedosegljiva, zato bova naredila vse, kar je v najinih močeh, da si ta cilj uresničiva in na stara leta počivala pred bazenom z pogledom na morje. Do takrat pa bom iz avta izbirala pergotende in stil hiše.